Prostor pred AC Žgajnar na Škofljici je 8. maja oživel. Po dveh letih so se prodajalci, kupci in ljubitelji starodobnih mojstrovin avtomobilske in motoristične industrije ponovno srečali na Sejmu tehnične opreme.
Približno 30 prodajalcev je nudilo rabljene dele za starodobnike, nekaj je bilo naprodaj zbirateljskih zbirk ter drugih starin. Kupci so pridno polnili nahrbtnike ali z nasmehom odhajali z večjimi deli v rokah.
Vhod na prireditveni prostor je popestril traktor Bührer, švicarskega proizvajalca Bührer Traktorenfabrik AG iz Zuricha. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1929, propadlo je natanko 50 let pozneje, leta 1979. Skupno so izdelali 22.624 traktorjev različnih KM, od 25 do 135 KM oziroma164 modelov z različnimi motorji.
Uspeh traktorjev Bührer je v tem, da so se razvijali v tesnem sodelovanju s kmetijskim sektorjem, v razvoju so bili vedno korak pred drugimi.
Bührer našega člana Antona Zalarja je še vedno delovno aktiven, potrebuje le poln rezervoar goriva. Kaj pa voznik? Tudi zanj je dobro poskrbljeno, žejen zagotovo ni, žlahtna kapljica mu da moči.
Veliko obiskovalcev se je pripeljalo s svojimi starodobnimi vozili, živimi simboli preteklega časa. Ena izmed pomembnejših stvari v našem življenju so prevozna sredstva. Osebni prevoz je že od nekdaj veljal za pokazatelja blaginje.
Precejšno pozornost je pritegnila starejša 9o-letna češka dama, Tatra 57. Njen lastnik je mojster Alojz Juvanc, ki je svojemu prijatelju Antonu Gradišarju opravil vsa kleparska in ličarska dela na njegovi Tatri, ta pa mu je za poplačilo popravila našel Tatro cabriolet.
Tatra 57 je bila predstavljena leta 1931 kot naslednik Tatre 12. Zračno hlajeni motor ima 1155 ccm skupne gibne prostornine, 4 valje, 4-stopenjski menjalnik, teža vozila je 780 kg, največja hitrost je 80 km/h. Ta skromen in preprost avto je osvojil srca mnogih strank, bil je počaščen z vzdevkom Hadimrška. Med letoma 1931 in 1935 je bilo narejenih 5.997 vozil. To vozilo je okretno, nezahtevno za vzdrževanje, zanesljivo in priljubljeno. Tatra je zasnovana kot narodni avto, danes je ponos veteranov. Konstrukcija je bila povzeta iz prejšnjih modelov, razvil je moč 28 kW pri 3.000 vrtljajih na minuto. Vžig je na akumulator, elektrika je 6 voltna, menjalnik ni sinhroniziran. Mehanska nožna zavora je na vsa štiri kolesa, ročna zavora je na zadnja kolesa, poraba 8 do 9 litrov na 100 km.
Nemalo pogledov je bilo namenjeno skulpturi petelina, ki ga je ustvaril član OTC Škofljica. Franc Vidrih ni le ljubitelj starodobnikov. V sebi ima nekakšno umetniško žilico in spretnosti. Svoje zamisli uresničuje z odpadno pločevino in varilnim aparatom. Škoda mu je zavreči vsakega koščka »pleha«. V prostem času se posveča skulpturam, ki jim daje globji pomen razumevanja našega sveta.
Sejem pa je vsekakor druženje sorodnih duš. Prijatelji so se zbirali v skupinah, bilo je tudi več mlajših, ki bodo nadaljevali tradicijo. Vizija klubov je razvijanje pozitivnega odnosa do ohranjanja tehnične dediščine.
Poskrbljeno je bilo za dušo in telo. Zavrtelo se je kar nekaj odojkov in jagenčkov, zato lahko mirne duše rečemo – za vsakokar nekaj.
Na istem prostoru se dobimo v nedeljo, 9. oktobra. Poskrbimo za svoje starodobnike. Obdržati jih moramo na cestah, pri ljudeh vzbujajo lepe spomine.
Ana Pia Debeljak
Foto: Maj Kikelj