Zadnja starodobniška prireditev kluba je bil Tehniški sejem 12.oktobra 2025, na prostoru AC Žgajnar na Škofljici. Prodajalcev nove, v večini pa rabljene opreme je bilo nekoliko manj kot v pomladanskem času. Obiskovalcev je bilo veliko, parkirišče v bližini je bilo polno zasedeno, mnogo ljubiteljev starodobnikov se je pripeljalo s svojimi avtomobili in motornimi kolesi, bilo jih je preko 90.
Trgovanje je bilo živahno, vedno se najde prava roba za vozila iz preteklosti. Posebno pozornost pa je vzbujal Renault NN iz leta 1926.
Na prelomu stoletja so se lotevali izdelovanja avtomobilov številni tehniki. Majhna delavnica, meh, stružnica – in že je bilo mogoče brkljati. Le maloštevilnim pionirjem avtomobilizma se je zares posrečilo uresničiti svoje sanje.
Eden izmed njih je bil Louis Renault. Že leta 1898 je v majhni delavnici na robu vrta zgradil svoj prvi avtomobil, ki ga je poganjal de Dionov motor. Samo leto pozneje se je družinska vrtna hišica spremenila v podjetje bratov Renault. Vrtna hišica, kjer se je začela Renaultova zgodovina, še danes stoji nasproti Renaultove upravne zgradbe na aveniji Emile Zola v Billancourtu pri Parizu.
Leta 1900 so se začeli vrstiti tekmovalni uspehi. Prvi je prišel na dirki Pariz-Toulouse-Pariz, sledili pa so na tekmah Pariz-Berlin, Pariz-Dunaj, končalo pa se je s tragično dirko Pariz-Madrid leta 1903, na kateri se je ponesrečil Marcel Renault. Od tedaj je Louis sam nosil odgovornost za tovarno.
Sledile so pionirske novosti: prva zaprta limuzina na svetu, prvi taksi, prvi Renaultov avtobus z 21 sedeži. Vedno večja proizvodnja je zahtevala natančnejše načrtovanje in sistematično zastavljen razvoj.
Model Renault NN, katerega komercialno ime je 6 CV in so ga izdelovali med letoma 1924-1930, je bil prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Parizu leta 1924 kot naslednik Renaulta KJ in MT.
Zunanja oblika je zelo preprosta in družinsko usmerjena. Renault je v tej fazi še vedno namestil hladilnik za motorjem, kar je pomenilo, da spredaj ni bilo maske, so pa bile na straneh pokrova izrazite »škrge« za hlajenje. Reže so bile usmerjene naprej, namesto nazaj. Rezervoar za gorivo pa je bil nameščen tik za hladilnikom. Posledično so imeli ti avtomobili na pokrovu motorja dva pokrovčka za polnjenje. Renault NN, katerega je zasnoval Louis Renault je imel generični »obraz« Renaulta tistega časa, zaradi svoje oblike so ga imenovali »lopatasti nos«.
Renaulti NN so bili prepoznavni predvsem po treh stvareh: odsotnost odbijačev, ravni blatniki in okrogel logotip na maski hladilnika. Pozneje se je pojavil logotip v obliki stiliziranega diamanta.
Renault NN iz leta 1926 je bil ustvarjen kot konkurenca Citroënu5HP in drugim tako imenovanim »ljudskim« avtomobilom. Zaradi svoje značilne karoserije je bil privlačen. Ponaša se z originalno mehko streho. Bil je robusten in zaradi svoje zanesljivosti, enostavnosti in nizke porabe goriva izredno priljubljen. Notranjost Renaulta tipa NN je bila urejena, saj sta iz tal štrleli le dve ročici; ena za ročno zavoro in druga za prestave. Na armaturni plošči je bil le ampermeter, na voljo pa sta bila dva odstranljiva kroga za tiste, ki so želeli namestiti merilnik hitrosti in uro. Okvir vetrobranskega stekla je trajno pritrjen na karoserijo, steklo je deljeno, zgornji del je mogoče nagniti.
NN je poganjal štirivaljni motor s prostornino 951 ccm in dosegal hitrost med 42 in 70 km/h, odvisno od prestave. Vžig valjev je zagotavljal Boschev magnetni sistem. Motor je bilo možno zagnati tudi ročno z namestitvijo ročice na sprednji del generatorja in zaganjalnika. Moč in navor sta se na zadnja kolesa prenašala prek tristopenjskega menjalnika. Zavorno moč so tem avtomobilom zagotavljale mehanske bobnaste zavore na vseh štirih kolesih. Sprednje vzmetenje so zagotavljale pol-eliptične listnate vzmeti, zadnje pa prečna listnata vzmet.
Renault NN iz leta 1926, katerega smo vsi občudovali in fotografirali je lepo ohranjen devetindevetdesetletnik. Za vozila je bilo takrat značilno, da so imela volan na desni in ne na levi strani. Mi pa smo ugibali zakaj? Pogled na internetne strani razkriva, da lastniki vozil niso bili tudi vozniki. Vozili so jih njihovi vrtnarji, mehaniki in drugi pomočniki. Tudi v tem primeru smo opazili, da se z vozilom ni pripeljal lastnik.
Bilo je v februarju leta 2014, v Tehničnem muzeju v Zagrebu. Po vodenem ogledu na oddelku za promet, je vsak pogledal stvari, ki so mu bile najbolj pri srcu. Ob pogledu na avto Renault iz leta 1926, francosko modre barve, je naš član precej glasno razmišljal: »Če bomo pri nas imeli kdaj višek denarja, bo takle naš!«
Viška denarja sicer ni bilo, so pa malo postrgali in Renault NN je bil kupljen v Franciji. Od začetka je bil v družinski lasti, nasledniki pa so se odločili, da ga prodajo. Renault NN je bila serija prestižnih, kompaktnih družinskih avtomobilov in je veljal za domeno najbogatejših Parižanov. Po enajstih letih se je izpolnila velika želja, kdor čaka, dočaka, »takle je naš!«
Ana Pia Debeljak
Fotografije: Maj Kikelj