Z junijem se končuje prvi polčas leta. Člani OTC Škofljica smo se 22. po 10. uri pričeli zbirati pred Avtocentrom Žgajnar na Škofljici. Jutranjo otopelost nam je pregnala kava, posladkali smo se z rogljičkom in se v skupinah pogovarjali. O čem le?
Po uvodnem pozdravu Franca Grudna, smo z minuto molka počastili spomin na Matijo Žgajnarja, ki se je poslovil pred dvema dnevoma. V klub se je včlanil eno leto po njegovi ustanovitvi in bil vseskozi dejaven član. Za naša druženja je vedno prispeval tudi svoje poslovne prostore, velikokrat smo naše prireditve zaključevali pod Žgajnarjevim kozolcem.
Cilj naše pomladanske vožnje je bila Kavbojska dežela na kmetiji Čož na Leskovški planoti nad Višnjo Goro. Vožnja po vijugasti cesti, katera se od Višnje Gore ves čas vzpenja preko travnikov, nas vodi skozi gozd, prispemo do kmetije, ki ni smo kmetija.
Starodobniki so vijugali in se ob kakšnem večjem naklonu cestišča malo upehali, brez večjih težav prevozili nešteto bolj ali manj ostrih ovinkov. Na cilj smo pripeljali vsi; 39 avtomobilov, 14 motorjev, udeležencev pa nas je bilo 73. Je pa tako; počasneje voziš, več ljudi te vidi.
Zgledalo je, da smo bolj utrujeni od vozil. Hitro smo posedli za mize v hladni senci, prijala je osvežilna pijača. Teknila nam je tudi telečja obara ajdovimi žganci.
Za popestritev druženja sta poskrbela Vili Ferjan in njegova žena Angelca. Predsedniku kluba Francu Grudnu in njegovi ženi Ani sta za zlato poroko, ki sta jo nedavno praznovala, podarila kavbojska klobuka. En klobuk je pripotoval iz Kalifornije, drugi iz Irske, združila pa sta se v Kavbojski deželi in privabila nasmeh na licih Ani in Franca.
Poročni prstan se praviloma izbira samo enkrat v življenju, nato posameznika spremlja na vseh poteh življenja. Naj bo pot še dolga tudi za Ani in Franca.
Kavbojska dežela je postavljena na več ha pašnikov na nadmorski višini 650 m. Namenjena je ljubiteljem narave, pohodnikom, predvsem pa otrokom in družinam. Otroke razveselijo notranja in zunanja igrala, mnoge domače živali; konji, krave, koze, prašiči, kokoši.
V tedenskih otroških taborih se otroci naučijo osnov jahanja, pridobijo znanje o skrbi z konje in se povežejo z naravo.
Medtem, ko se otroci igrajo, se starejši družijo v lokalu ali se podajo na sprehod. Okusite lahko odlično kulinariko, uživate v dobrotah z žara in izpod peke, iz krušne peči diši po picah.
Posebnost je kavbojska glamping kočija, nočitev v njej je prava sprostitev, uživate v divjem zahodu. Po tej slikoviti pokrajini se lahko zapeljete s pravo kočijo tudi v zakonski stan z ljubljeno osebo, brez nje bi vas bilo samo pol.
Na sončnem robu ljubljanske kotline, v Kavbojski deželi se res počutimo kot pravi kavboji s klobukom ali brez.
Ana Pia Debeljak
Foto: Maj Kikelj