Usposabljanje tehničnih komisarjev Zveze SVS

Zveza SVS je 29. februarja za tehnične komisarje, katerih naloga je ocenjevanje starodobnih vozil, organizirala letno usposabljanje, ki je eden izmed pogojev za podaljšanje veljavnosti licence. Udeležence je pozdravil tudi Ivan Jordan, župan Občine Škofljica.

Ob tej priložnosti so posebna priznanja prejeli najaktivnejši tehnični komisarji: Urban A. Demšar, Jože Mejač, Iztok Bekš in Bogdan Troha. Slavko Pislak, tehnični komisar in mentor mnogim začetnikom pa je priznanje že prejel.  

Prisotni so najprej prisluhnili predstavniku Petrola, strokovnjaku za goriva, Silvanu Simčiču. Od goriva, ki ga uporabljamo za starodobna vozila, je odvisno več, kot si upamo priznati. Uporabniki starodobnikov morajo večjo pozornost nameniti temu, da so rezervoarji za gorivo preko zime polni, saj se sicer v njem nabira voda (kondenz), ki redči in slabša kakovost goriva. Prazni rezervoarji propadajo. Spomladi gorivo izpraznimo in ga uporabimo za druge namene. Po določenem času se namreč gorivo postara, zamenjati ga moramo z novim, svežim, z dodatki za boljši tek in čiščenje motorja. Zagotovo bo delovanje motorja boljše z uporabo kvalitetnejšega goriva, čeprav je malo dražje.

Jože Zalar in Blaž Stefanija, prva Slovenca, ki sta se udeležila sedme ponovitve relija Peking-Pariz sta predstavila svojo avanturo od iskrice v glavi, od prijave, do priprav 80-letnega Buicka. S številnimi fotografijami sta predstavila znamenitosti in lepote dvanajstih držav, ki sta jih prevozila v 36 dneh. Na poti sta se srečevala s številnimi nevšečnostmi, odlomila se je os. Organizacija je bila pod pričakovanji. Ceste niso bile ceste, je asfalt, potem ga kar ni. Starodobniki so bili v stalnih okvarah, ni bilo dneva brez popravila. Jože pove: »Reli Peking-Pariz je načrtno uničevanje avtomobilov. To starodobnikom vsekakor ni v čast. Kar se tega relija tiče, sem napravil kljukco. Še enkrat ne grem, je še veliko drugih lepših poti. Dovolj je, da enkrat vidiš Mongolijo, puščavo Gobi. Tudi na cilju v Parizu ni bilo tako kot bi pričakoval. Zmeda. Enkratnega sprejema pa sva bila z Blažem deležna že na Ljubelju. Pričakali so naju prijatelji in člani OTC Škofljica.«

Vladimir Perkič je opisal restavratorske postopke na lahkem športno tekmovalnem avtu, na francoskem Amilcarju CGS iz leta 1924. Kupil ga je v Franciji v razstavljenem stanju in s precej manjkajočimi deli. Z veliko vnemo se je lotil obnove na strokoven način. Najprej je v tujini nabavil literaturo, sledilo je iskanje manjkajočih delov. Poudarek predavanja je bil na obnovi karoserije, lesene konstrukcije v obliki čolna in zapiranje le-te z aluminijasto pločevino. Pri tem restavriranju gre za posebne postopke obdelovanja lesa oz. krivljenja lesenih delov. Jesenove letvice morajo biti med ukrivljanjem vpete na posebno mizo. Zunanjo stran letvic se moči, notranjo se greje s fenom, da se les prilagodi željeni obliki. Za uspeh je treba postopek večkrat ponoviti. Obnova je trajala več let. Vladimir Perkič je bil za to restavriranje v letu 2019 nagrajen s prehodnim pokalom Amilcar-Salmson register UK, ki združuje lastnike teh avtomobilov.

Edi Glavič je izpostavil nekaj pomanjkljivosti pri pregledu starodobnih vozil. Posebno pozornost je treba posvetiti uvoženim vozilom iz Amerike, proizvedenih  v Evropi. Tu se pojavljajo dvojne evidenčne številke, evropske in ameriške, zato prihaja do zapletov. Edi Glavič je podal tudi statistiko izdanih certifikatov za leto 2019. Število se je povečalo za cca 15 %, zlasti za vozila letnikov 1970 do 1980.   

Tomaž Mostar, Brane Lukman, Blaž Stefanija, Ivan Jordan, Franc Gruden, Jože Zalar, Stane Malovrh, Edi Glavič, Urban A. Demšar, Vladimir Perkič, Brane Šnajdar, Franc Zupančič

                                                                                                                           Ana Pia Debeljak

Fotografije: Tomaž Mostar