Leta 2001 je bila vitka Lavra mladenka tridesetih let, Jan pa nas je z glasnim jokom pozdravil ob prihodu v širšo družino.
Čez dve leti, v okobru 2003, mi France reče: »Greva v Javorje. Podržajev Jože mi je obljubil Lauro.« »Kakšno Lauro?« »Moped. Ali misliš, da bom telico kupil?«
Zapeljala sva se do Velike Osolnika, do vasi Lazi, naprej do Škamevca in že sva bila v majhni gručasti vasici, ki šteje dober ducat duš. Ustavila sva se pri Kuharju, kakor se po domače reče pri Podržaju. Tu je bila namreč nekdaj žganjekuha. Kuhalo se je vse po vrsti od fig, brinja, hrušk, sliv in jabolk.
Podržajeva družina se ukvarja z živinorejo. V hlevu, zgrajenem leta 1987 je bilo sprva triindvajset glav živine, danes jih je nekoliko manj. Jože razmišlja: »Zadruga kmetom ne pomeni več toliko, vsak stremi za svojim dobičkom. Sam pa še vedno prodam vse v zadrugo in tam tudi kupujem ves kmetijski repromaterial.«
Prav v trgovini s kmetijskim repromaterialom sta se spoznala Podržajev Jože in naš France, ki se je v letu 1997 začel spogledovati s starodobniki na dveh in štirih kolesih.
»Pri nas imamo v skednju star moped. Kupil sem ga leta 1971. Dobro nam je služil, posebno veselje so z njim imeli naši najstniki: Franci, Janko in Jože. Prevozili so vse poljske in gozdne poti, veselje je bilo gledati frajerje, kako vijugajo sem in tja. Moped je vozilo na motorni pogon, katerega vožnjo so zlahka obvladovali. Pa tudi sam sem se večkrat zapeljal z njim. Moped je dobro ohranjen, zaribala je le mašina,« je omenil Podržaj. »Z njim nimamo kaj početi. Če ga hočeš, ga pridi iskat.«
Po dvaintridesetih letih v Javorju se je Laura preselila v Male Lašče, a ne v delavnico, kjer je tiste dni po mopedih tolkel dveletni Jan in s pridom uporabljal orodja: vse od dude do kladiva in izvijača. France ji je namenil prostor v strojni lopi.
Moped je dokaz sposobnosti slovenske industrije. V Tomosu so izdelovali preko 60 modelov s prepoznavno značko zajčka, stegnjenega v elegantnem diru oziroma dolgem skoku. Kdo se ne spomni legendarnega APN-ja, ATX-a, BT-ja. Tomos ni bil le motor, bil je način življenja. Delavci so z njim odhajali na šiht, kmetje na polje, marsikdo se je odločil za poklic poštarja zaradi rumenega mopeda, miličniki so opravljali svoje delo, vozeč modro bele legende.
Moped Colibri so izdelovali pod različnimi oznakami, glede na stopnjo opreme od 01 do 13. Najuspešnjejši model je njegova izpeljanka T12. Pososobitve so prispevale, da so določeni modeli dosegali do 80 km/h. Od januarja 1968 je moral lastnik te mopede registrirati in posledično je upadlo povpraševanje po njih.
Tomos je zato pričel z licenčno proizvodjo prvega Automatica. Delali so jih med letoma 1968-1977. Posebnost teh prvih avtomatikov je bila, da so imeli dvotaktni motor eno prestavo. Vozili so jih lahko vsi starejši od 14. leta. Tomosovi avtomatiki so podobno kot italijanske vespe postali hit in statusni simbol, zaznamovali so celotno generacijo.
Na koledarju številka 2021. Dvajsetletni Jan in France sta iz strojne lope potegnila moped, ki je toliko let čakal na obnovo in zbiral pajčevine; Tomos Automatic TT – imenovan Laura ali jermenar. V Tomosu so prve avtomatike le sestavljali iz komponent drugih proizvajalcev. Dvokolesnik je izdelek nizozemske tovarne Anker-Laura z najvišjo hitrostjo 40 km/h.
Laura je bila popolnoma v kompletnem stanju, kar je za restavratorsko delo neprecenljivega pomena. Geštel – okvir motorja je v celoti ohranjen. Vsi deli okvirja so bili mehansko očiščeni, Jan ga je v celoti speskal v peskalni komori. Od koles so ostala pesta, platišče je novo. Kromiranje platišč je odpadlo, rja se je pregloboko zajedla. Špice so na pocinkane, kajti nove ne bi bile iz tako kvalitetne kovine.
Luč in stikalo je obnovljeno, sedišče je boljše zaradi novega Tomosovega sedeža, starega pa mojstra nista zavrgla med odpadke (čez sedem let vse prav pride) . Elektrika je ostala obstoječa, zelo dobro ohranjena brez vsakih poškodb. Balanca in določeni deli vseh amortizerjev so na novo kromirani.
Največji problem je bila zaribana mašina. Zamenjani so bili semeringi, ležaji, sornik, puša z ojnico, bat, brusil se je cilinder na dimenzijo novega bata. Vsi deli mašine so bili mehansko očiščeni s krtačo. Izpuščena ni bila nobena podrobnost. Ker ni bilo mogoče dobiti novih pokrovov, jih je Jan sprogramiral in zelo dobro natisnil na 3D tiskalnik.
Ob vžigu je bilo potrebno malce truda. Če laufa vsak dan, ni nobenih problemov, če se vžiga občasno, pa pokaže svoje muhe. Ugotovili smo pomanjkljivost, potrebna je še zamenjava pipice goriva.
Leta 2003 je nastala fotografija v Javorjah, po 18 letih pa je Jože Podržaj pristopil k 50-letni lepotici v Malih Laščah skupaj z restavratorjema Janom in Francetom.
Laura je pozirala tudi za koledar Oldtimer cluba Škofljica.
TOMOS je bila slovenska tovarna koles z motorjem ter motornih koles, ki je bila ustanovljena leta 1954. Akronim TOMOS pomeni TOvarna MOtorjev Sežana. Tovarna ni nikoli stala v Sežani, čeprav je v tovarniškem logu ostal S, da je ime bolj zvočno. Sedež podjetja je bil v Kopru.
Prva motorna kolesa so nastajala v manjši obrtniški delavnici. Novo tovarniško poslopje je bilo zgrajeno leta 1959. Uradno ga je odprl Josip Broz Tito. Podpisana je bila licenčna pogodba z astrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch.
Moped je lahko motorno kolo, katerega prostornina ne presega 50 ccm in ima pedale. MOtor na PEDale.
Tomosovi osnovni izdelki so bili mopedi, katerih so izdelali več kot 4 milijone, izdelovali so tudi izvenkrmne motorje za plovila, črpalke in stabilne motorje.
Tomos ni le zgodba motorjev, je zgodba o ljudeh, ki so imeli pogum, da so začeli iz nič in prodrli v svet. Tomos je vabil najboljše strokovnjake, ustvarjali so brez računalnikov, ročno izdelovali skice, načrte, prototipe. Stavili so na lastno znanje, na človeka in njegov potencial, delavcem so omogočili dobre delovne in življenjske pogoje, pa tudi nakup mopeda pod ugodnejšimi pogoji. Tomos in pozneje Luka Koper sta zaznamovala povojno obdobje primorskega mesta in Koper postavila na zemljevid uspešnega gospodarstva.
Med letoma 1959-1972 so proizvajali tudi avtomobile Citroen za jugoslovanski trg. Iz te kooperacije je leta 1972 skupaj z Iskro nastalo podjetje CIMOS (Citroen, Iskra, TOMOS). Od januarja 2019 je podjetje v stečaju.
Prihajajo novi in novi motocikli, a na stare pri nas ne pozabljamo, so živ simbol preteklega časa. Prav radi posvojimo stare legende in jih obudimo v življenje.
Ana Pia Debeljak
Fotografije: Jan Kikelj in Ana Debeljak