EKSKURZIJA ZVEZE SVS
Zveza SVS je 30. januarja 2026 za tehnične komisarje organizirala ekskurzijo na Avstrijsko Štajersko. Obiskali smo dirkališče Red Bull Ring v bližini mesta Spielberg in Zeltweg. Dirkališče je bilo ustanovljeno pod imenom Österreichring leta 1969 ter je med sezonama 1970 in 1987 redno gostilo dirko svetovnega prvenstva Formule 1 za Veliko nagrado Avstrije.
Premierna dirka v sezoni 1970 je potekala 60 krogov na stezi v dolžini 5,911 km. Med letom 1971 in 1980 so dirke potekale 54 krogov, nato pa 53 krogov med letoma 1981 in 1983, od leta 1984 pa je bilo treba prevoziti 51 krogov. Takrat je z McLarnovim dirkalnikom zmagal Niki Lauda, ki je doslej edini avstrijski dirkač z zmago na domači dirki.
Österreichring je skupaj z angleškim Silverstonom veljal za eno najhitrejših prog v Formuli 1. Na njem so bili večkrat postavljeni novi rekordi za največjo povprečno hitrost, ki je presegala 250 km/h v kvalifikacijah oz. 230 km/h na dirkah.
Na dirkah med letoma 1985 in 1987 se je zgodilo nekaj večjih nesreč, postalo je jasno, da Österreichring ne ustreza več varnostnim standardom Formule 1.
Najuspešnejši dirkač na Österreichringu je bil Francoz Alain Prost s tremi zmagami, ki jih je dosegel na dirkah v letih 1983, 1985 in 1986.
V letih 1995 in 1996 je potekala prenova dirkališča. Po načrtih nemškega inženirja Hermanna Tikeja je bila ustvarjena krajša in širša proga, katere potek je bil skoraj popolnoma nov v primerjavi s prejšnjo progo. Posodobljena proga je bila dolga 4,326 km. Vse dirke za Veliko nagrado Avstrije so potekale 71 krogov. Vzdolž proge so postavljene varnostne ograde in izletne cone. Dirkališče so preimenovali v A1-Ring, saj je prenovo večinoma financiral ponudnik avstrijske mobilne telefonije A-1.
Leta 2004 je bilo dirkališče A1-Ring prodano Dietrichu Mateschitzu iz podjetja Red Bull, ki je načrtoval vlaganje 350 milijonov evrov v prenovo proge ter gradnjo novega središča za motošport in letalstvo. Porušili so bokse in stalno tribuno ob štartno-ciljni ravnini. Prvotni načrti so bili leta 2005 odloženi.
Istega leta je Red Bull po nakupu moštva Jaguar Racing ustvaril lastno moštvo Formule 1, imenovano Red Bull Racing, zatem je odkupil še moštvo Minardi, ki je bilo preimenovano v Scuderia Toro Roso.
Mateschitz se je po več letih odločil, da vloži 70 milijonov evrov v gradnjo novih boksov in stalne tribune ter posodobitev proge v dolžini 4,348 km. Z delom se je začelo v oktobru 2008. Dirkališče je bilo preimenovano v Red Bull Ring (Rdeči bikov prstan) in uradno odprto 15. maja 2011.
Pred začetkom sezone 2014 je bila Velika nagrada Avstrije po več kot desetletju znova uvrščena na koledar za svetovno prvenstvo Formule 1.
Prvo zmago moštva Red Bull Racing na domači dirki je dosegel Max Verstappen leta 2018. Nizozemec je zmagal tudi na dirki za Veliko nagrado Avstrije v letih 2019, 2021 in 2023.
MotoGP predstavlja vrhunec moto športa, je najvišji razred tekmovanja z motornimi kolesi, znan kot »kraljevi razred«. Gre za svetovno prvenstvo, ki združuje vrhunske voznike in tehnologijo na posebno pripravljenih stezah. Dirke so prepoznavne po izjemnih hitrostih, ostrih zavojih in intenzivnih bojih za zmago. Motorji so prototipi, razviti posebej za hitrost in vodljivost. Dirke so med športnimi navdušenci izjemno priljubljene.
Formula 1 je najvišji razred mednarodnih dirk v organizaciji Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA). Ime »Formula« se nanaša na niz pravil, ki jih morajo izpolnjevati vsi dirkalniki in ekipe. Dirke potekajo po namensko zgrajenih stezah, izjemoma tudi na cestnih prizoriščih (npr. Circuit de Monaco).
Formula 1 se je na dirkališče Red Bull Ring vrnila v sezoni 2014, MotoGP pa leta 2016. Proga ponuja vrhunski spektakel, vozniki med tisoči navijači ustvarijo trenutek pravega adrenalina in nepozabne trenutke.
V Judenburgu se v najvišjem stolpu v Avstriji nahaja najsodobnejši planetarij v Evropi. 75 metrski stolp se nahaja v 500 let stari mestni cerkvi. Do planetarija vodi 270 stopnic, v stolpu je tudi sodobno dvigalo iz stekla, s katerim smo se popeljali na ogled nebesnih čudes.
Planetarij je naprava ali posebna stavba s kupolastim zaslonom, ki s pomočjo zvezdne krogle ali sodobnim digitalnim sistemom ponuja spektakularne projekcije na kupolo in nas popelje na potovanje po oddaljenih galaksijah, črnih luknjah ali v osrčje sonca, simulira nočno zvezdno nebo, gibanje planetov in lune kot so vidni iz zemlje. Filmske projekcije navdušujejo stare in mlade.
Planetarij Judenburg pogosto gosti osupljive astronomske in kulturno zgodovinske projekcije. Ogledali smo si sedem svetovnih čudes, sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku – Antiki med 8. stoletjem pred našim štetjem in 5. stoletjem našega štetja s središčem ob Sredozemskim morju, ki obsega preplet civilizacije antične Grčije in starega Rima, znane kot grško-rimski svet.
Sedem svetovnih čudes: Keopsova piramida, babilonski vrtovi, Zevsov kip v Olimpiji, Artemidin tempelj v Efezu, mavzolej v Halikarnasu, rodoški Kolos, Aleksandrijski ali Faroški svetilnik. Planetarij v Judenburgu skozi poučne filme in simulacije prikaže te zgradbe v njihovem nekdanjem sijaju.
Za lažjo orientacijo na nebu zvezde povezujemo v ozvezdja – skupine zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo. Zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi se vse zvezde vrtijo okoli Severnice. Tiste, ki so blizu Severnice, nikoli ne zaidejo. Celotno nebo pokriva 88 ozvezdij.
Najpomembnejša severna ozvezdja sta: Veliki medved (Ursa Major), vsebuje slavni »Veliki voz« in Mali medved (Ursa Minor), v njem leži Severnica, ki kaže proti severu. Veliki voz je skupaj z Malim vozom pomemben za iskanje zvezde Severnice, ki na severni nebesni polobli določa trenutno približno smer severa.
Mali voz poznamo predvsem zaradi svetle zvezde Severnice ali Polarnice. Skoraj nepremično ždi nad severnim polom ter služi kot oporna točka popotnikom, mornarjem in astronomom. Severnica je verjetno najslavnejša zvezda na nebu, spada med posebne zvezde, ki jih astronomi uporabljajo za merjenje razdalj do drugih galaksij. Severnica ni osamljena, družbo ji delata dve sestri in je del trozvezdja. Severnica leži točno na polu. Pol se bo Severnici nekaj časa še približeval, nato se bo začel počasi oddaljevati. Čez tisočletja bo Severnica le ena izmed tisočerih zvezd na nebu.
V našem Osončju je 8 planetov. Planet je nebesno telo, ki kroži okoli zvezde (npr. Sonca), je dovolj masivno, da ga lastna gravitacija oblikuje v kroglasto obliko in je s svojo gravitacijo očistilo svojo tirnico.
Zemlja je tretji planet od Sonca in je edini planet v vesolju, kjer obstaja življenje. Po velikosti je peti planet v Osončju, star 4,5 milijarde let. S površino, ki jo prekriva 71 % vode, je znan kot »modri planet«, njegova atmosfera pa je sestavljena predvsem iz dušika in kisika. Pot okoli Sonca planet Zemlja obkroži v 366,25 dneh, na svoji osi pa se zavrti v 24 urah.
Luna je edini naravni satelit Zemlje, v vesolju pa so tudi umetni sateliti – človekove naprave za telekomunikacijo, navigacijo (GPS), meteorologijo in raziskave.
Zvezda – na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu. Zvezda – nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja: slediti svoji zvezdi. Biti moramo odprti do planetarnih vplivov in zaupati zvezdnim utrinkom.
V mestu Judenburg je deloval tudi Johann Puch. Muzej Puch je posvečen blagovni znamki Puch in ljudem, ki stojijo za temi edinstvenimi in razvojnimi dosežki. Srce skrbnika Fritza Glöcknerja bije za zgodovino in življenjsko delo fantiča iz Prlekije Johanna Pucha. Ogledali smo si široko paleto dvokolesnih vozil ter avtomobilov od Pucha 500 do Haflingerja in Pinzgauerja. Originali, restavracije, vozila iz hlevov, vse je našlo nov dom v tem muzeju.
Puch 500 je mestni avto, ki ga je izdelalo hčerinsko podjetje Steyr-Daimler-Puch A.G. s sedežem na Dunaju. Avto je zgrajen pod licenco Fiat in temelji na Fiatu 500. Po licenci je bila izdelana samo karoserijo, dvocilinderski motor (16 KM/11,8 kW) je bil plod lastnega znanja. Prvi Steyr-Puch 500 je bil lansiran leta 1957, sprva so ga ponudili samo z zložljivo streho.
Leta l959 je prišla prva verzija modela Steyr-Puch 500 D, opremljena s kovinsko streho, ki jo je proizvajal Fiat, luksuzni model 500 DL pa je poganjal močnejši motor (20KM/15 kW).
Skrbnik nas je prisrčno sprejel, stekli so živahni pogovori, na naš obisk jih bo spominjala plaketa Zveze SVS.
Slike 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 46
Pozno popoldne smo se ustavili v Gradcu. Zgodovina Gradca je neločljivo povezana z imenom Johann Puch. Kdo ne pozna klasičnih Puchovih koles ali ikoničnega Maxi-mopeda? Dolga desetletja je bila celotna avtomobilska industrija postavljena na enega proizvajalca avtomobilov – Steyr Puch. Od leta 1934 do 2001 je bilo podjetje del koncerna Steyr-Daimler-Puch A.G., tega leta pa je bila ustanovljena nova družba Magna Steyr. Brez Johanna Pucha tudi podjetja Magna v Gradcu ne bi bilo.
Izumitelj in tovarnar Johann Puch velja za pionirja kolesarske, motociklistične in avtomobilske industrije. Njegova načela so bila tehnična naprednost, natančnost pri izdelavi in varnost pri uporabi.
V uk za ključavničarja je šel pri dvanajstih letih, učno dobo končal čez tri leta in se nato izpopolnjeval v Nemčiji, po letu 1885 se je za stalno naselil v Gradcu. Leta 1889 se je osamosvojil in ustanovil svojo delavnico in podjetje »Styria Werke«. Izdeloval je kolesa, leta 1901 so izdelali prvo motorno kolo z bencinskim motorjem, dve leti kasneje prvi avtomobil.
Muzej Gradec Johann Puch je bil ustanovljen leta 2003 in ima približno 2500 eksponatov in več kot 600 vozil. Kolesa, mopedi, motocikli, avtomobili, leseni prototipi iz preteklosti in modeli iz sedanjosti, skupaj z ilustracijami pripovedujejo zgodbo – zgodovino tovarne Steyr-Puch v prvotnih tovarniških prostorih, pot skozi tehnologijo, oblikovanje in industrijsko kulturo.
Tovarniška hala je pristen ambient za ogled pionirskega dela Johanna Pucha, ki je ustvaril lastno podjetje, kar mu je prineslo veliko uspeha. Spoznali smo vse, kar nosi ime Puch, od začetkov, od starodobnikov do novega avtomobila ali komunalnega vozila.
Janez Puh, fantič iz Prlekije, se je pred več kot pol stoletja povzpel do industrialca Johanna Pucha.
Večina tehničnih komisarjev Zveze SVS je obiskala že vse tri Puhove muzeje – v Sakušaku, Judenburgu in Gradcu.
Dirkališče Red Bull Ring, kjer zvok in hitrost predstavljata pojem avtomobilske manije in prestiža v športu nas je osupnilo, prav tako tudi stavba z vsemi napravami, ki so potrebne za organizacijo in spremljanje tekem.
V Planetariju smo se udobno namestili na sedeže in pogled na nočno zvezdno nebo je marsikomu za nekaj minut zatisnil oči.
Poseben vtis pa je na nas napravil slovenski vizionar, izumitelj in industrialec Johann Puch (1862-1914), eden najpomembnejših pionirjev avtomobilske in kolesarske industrije v avsto-ogrskem prostoru.
Slike 29 30 31 31 33 34 35 36 37 38 39 47 48 49 50 51
Zahvaljujemo se vodstvu Zveze SVS za ekskurzijo v sosednjo Avstrijo, za toplo malico in za večerno druženje v prijetnem ambientu Gurmanskega hrama v Mariboru.
Ana Pia Debeljak
Foto: Maj Kikelj