Opel klasik klub Slovenija je 18. junija 2022 organiziral 2. mednarodno srečanje vozil OPEL v Sloveniji na Šlandrovem trgu v Žalcu, mestu v osrčju Savinjske doline, v središču slovenskega hmeljarstva.
Udeležili smo se ga tudi štirje člani OTC Škofljica: Tomaž Mostar, Vili Ferjan, Jože Jeršin in Emil Sladič. Spremljale so nas sovoznice, življenjske sopotnice. Na Trojanah se je starodobniški dan začel s kavo in še po kar nekaj kilometrih nas je v Žalcu gostoljubno sprejel organizator prireditve Mitja Vrbovšek.
Na Šlandrovem trgu se je čas vrnil v preteklost, starodobniki znamke Opel do leta 1989 so se lesketali v soncu.
Adam Opel je leta 1862 v Rüsselheimu odprl tovarno in začel s proizvodnjo šivalnih strojev, kasneje se je usmeril k izdelovanju dvokoles. Leta 1899 je podjetje Opel predstavilo prvi avtomobil, ki je bil neposredni naslednik kočij s konjsko vprego. Deset let pozneje je iz tovarne zapeljal 4/8PS Opel Doktorwagen s štirivaljnim vrstnim motorjem.
Leta 1935 je Opel izdelal prvi avtomobil s samonosno karoserijo in ga poimenoval Olympia. Po smrti Adama Opla je žena Sophie prisluhnila svojim sinovom. V garaži so izdelali 65 vozil Opel Patentmotorwagen »System Lutzmann«.
Oplovo vodilo je bilo izdelovati avtomobile čimbolj učinkovito, da bodo dostopni širši javnosti. V tridesetih letih 20. stoletja je Opel na trg poslal tehnološko napredna vozila za množice. To sta bila Opel P4 in Kadett. Leta 1968 je na ceste zapeljal sanjski športni avto Opel GT.
Modeli Opel Kadett, Rekord in Kapitan so bili značilni za obdobje obnove in obdobje gospodarskega čudeža. Sledile so legende Manta in Monza. V osemdesetih letih so zaslovele Corsa, Astra in Zafira.
Prvi povsem novi Opel po vojni je bila Olympia Rekord, ki je s kromom obdanim žrelom morskega psa na maski napovedovala novo dobo. Nato se je predstavila »velika trojica« – Kapitan, Admiral in Diplomat ali na kratko »KAD«.
Opel Manta, zanimiv videz in še bolj zanimivo ime. Manta je nastala kot konkurenca ameriškemu avtomobilu Ford Capri in je ime dobila po veliki ploščati ribi v obliki romba. Manta, tudi morski hudič, je kraljica morskih globin, najbolj nenavadna morska stvaritev, ki meri v širino do 3,5 metra.
Po krožni poti je bil organiziran ogled mesta Žalec. Ustavili smo se v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Ekomuzej je urejen v nekdanji štirinadstropni sušilnici hmelja, poleg Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo in predstavlja vez med zgodovino, sedanjostjo in prihodnostjo v Spodnji Savinjski dolini. Tu se nadaljuje zgodba žalskega pivovarja, lastnika pivovarne, Simona Kukca, po katerem je imenovano hišno pivo Kukec – Savinjsko pivo. V Ekomuzeju spoznamo hmeljarsko identiteto, hmeljarske šege, položaj obiralcev hmelja, položaj velikih in malih hmeljarjev, delo na družbenih posestvih, prehrano, obleko, zaslužke. V časih ročnega obiranja hmelja je bilo v glavni sezoni v teh krajih od 30 do 40 tisoč sezonskih delavcev.
Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem. Dediščina se prepleta s sodobnostjo.
Razstavljena starodobna vozila znamke Opel in ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva so nahranila našo dušo. V lokalni restavraciji smo sedli h kosilu in po dobrem kosilu prija točeno pivo. Sprehodili smo se do Fontane piva »Zeleno zlato«, iz katere namesto vode teče pivo. Fontana piva »Zeleno zlato« je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjski dolini in Žalcu, katere razcvet se je začel v času cesarice Marije Terezije (1717-1780). V vrček smo si natočili šest vrst piva. Letošnja sezona je že sedma, fontana svoje pipe odpre aprila in deluje do oktobra. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi, pred njo sta le voda in čaj.
Iz človekovega znanja in božje ljubezni je na svet prišlo pivo. (Sv. Arnold)
Obrok kruha, sira in piva je popolna hrana. (kraljica Elizabeta I., 1533-1603)
Junij, julij, avgust – pivo pij, babe pust.
Vrnili smo se nazaj v Ekomuzej, kjer smo prejeli priznanja za udeležbo, sledil je krajši kulturni program, v katerem so nastopili dvorni plesalci, trebušne plesalke pa so poskrbele za poživitev in naše navdušenje.
Dan je bil poln dogodkov, druženja, spoznanj, dobre hrane, piva iz zelenega zlata, zlasti pa sta se tu združili dve dediščini, Oplova tehnična in hmeljarska dediščina Spodnje Savinjske doline.
Zaželeli smo si srečno in varno vožnjo z obljubo, da se čez leto dni spet srečamo.
Emil Sladič